objavljeno: 21.7.2020. Informacija SJEVERNA IRSKA (U.K.)
objavljeno: 15.6.2020. Informacija ARGENTINA, BUGARSKA
objavljeno: 1.4.2020. Informacija TUNIS
objavljeno: 30.3.2020. Informacija BUGARSKA
objavljeno: 20.3.2020. Informacija ENGLESKA (U.K.)
objavljeno: 5.3.2020. Informacija ŠKOTSKA (U.K.)
objavljeno: 29.2.2020. Informacija ARGENTINA
objavljeno: 27.2.2020. Informacija ŠKOTSKA (U.K.)
Serija kovanega denarja Evropske monetarne unije se sestoji iz osmih apoenov: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, ter 1 in 2 evra.
Sprednja stran (averz) posameznih apoenov kovancev ima isti dizajn v vseh 20 članicah Evropske monetarne unije in 4 državah, ki uporabljajo valuto EUR in prikazuje vrednost apoena in področje Evropske monetarne unije. Zadnja stran (reverz) kovancev je različnega dizajna za vsako državo, vsi motivi pa so obkroženi z 12 zvezdicami Evropske monetarne unije.
Apoeni 2 evrov se pogosto izdajajo tudi kot posebna priložnostna izdaja, ter se je možno srečati z velikim številom različnih zadnjih strani kovancev. Vsaka od držav članic lahko enkrat letno izdaja priložnostne kovance apoena 2 evrov.
Države članice evrozone: Avstrija, Belgija,
Ciper, Estonija, Finska, Francija,
Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija,
Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska,
Nemčija, Portugalska, Slovaška, Slovenija in
Španija.
Države zunaj evrozone z lastnimi evro kovanci: Andora, Monako,
San Marino in Vatikan.
Najstarejši najdeni materiali kažejo na to, da bankovci prihajajo iz Kitajske.
Prvotno so razviti v teku Tang in Song dinastij v 7. stoletju, v obliki trgovskih potrdil in obveznic
Potreba po njihovem razvoju je verjetno nastala zaradi prizadevanj trgovcev in veletrgovcev za zmanjšanje prenosa velikega števila kovanega denarja pri večjih transakcijah. Papirnati denar, po obliki in konceptu zelo podoben današnjem papirnatem denarju, se je na Kitajskem uporabljal že okoli leta 1000, toda ohranjenih primerkov ni. Najstarejši ohranjeni primerki papirnatega denarja so proizvedeni na Kitajskem, v 13. in 14. stoletju. V Evropi je do razvoja papirnatega denarja prišlo v teku 17. stoletja.
Kovanec je nasploh naziv za metalni predmet, izdelan s kovanjem, ali z litjem določene vrste, ali kombinacije materialov, standardizirane dimenzije in teže, izdelan v večjem številu istovrstnih primerkov. Izdelavo kovancev je spodbudila potreba po univerzalnimi vrednostnimi predmeti, da bi se pravilneje določila vrednost blaga in storitev.
V začetku kovanci niso imeli odtisnjene tekstualne oznake, temveč enostavne motive, tako da je otežkočena določitev časovnih okvirjev izdelave. Ohranjeni pisni materiali in arheološka najdišča napeljujejo na to da so prvi kovanci izdelani pred več kot 2700 leti na področju Lydie v Mali Aziji. Kovanci so izdelani iz elektruma, naravne zlitine zlata in srebra.
Kot odgovor na precejšnje število ponarejenih papirnatih bankovcev, je v Avstraliji razvita nova tehnologija izdelave bankovcev na polimernem substratu. Takšni bankovci ponujajo večjo zaščito proti ponarejanju, težje se mažejo in trajajo nekajkrat dalj od tradicionalnih papirnatih bankovcev. Pozitivne karakteristike polimernih bankovcev so prepoznane v celem svetu in se trenutno uporabljajo v več kot 20 državah.
Prvi polimerni bankovec je izdan leta 1988 v Avstraliji. Apoen 10 AUD je priložnostni bankovec, izdan ob praznovanju dvestote obletnice ustanovitve, ter vsebuje prikaze naseljevanja. Obenem je Avstralija v teku let postala tudi prva država, ki je vse apoene bankovcev tiskala na polimernem substratu.